Nasveti
Koliko lahko napihaš?
27/05/2025
Ni skrivnost – radarji na slovenskih avtocestah so vse pogostejši, kazni pa prihajajo hitreje kot kdajkoli prej. Od klasičnih stacionarnih meritev do sekcijskega merjenja povprečne hitrosti, sistem je vedno bolj izpopolnjen. In posledično – število kazni za prekoračitev hitrosti na avtocesti iz leta v leto narašča. Mnogi vozniki še vedno verjamejo, da je “malo čez” sprejemljivo. A ko prispe obvestilo o prekršku, je škoda že narejena.
Zato je poznavanje zakonskih omejitev, kazni in postopkov danes nujno za vsakega voznika – ne glede na to, ali voziš vsak dan ali le ob vikendih. Ne gre samo za denarno kazen. Pri hujših kršitvah so v igri tudi kazenske točke, celo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V tem blogu bomo razčistili vse ključne informacije – od dovoljenih hitrosti, višin glob, do tega, kaj storiti, če dobiš kazen. Če te zanima, kako ravnati pametno in se izogniti nepotrebnim težavam, bereš pravi zapis.
Priznajmo si – ko si enkrat na avtocesti, je skušnjava za malce pritisnit na plin precej velika. A tu pride v igro zakon. Po slovenski zakonodaji je splošna omejitev hitrosti na avtocestah 130 km/h, kot določa Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Ampak pozor – ta meja ni vedno veljavna. Obstajajo izjeme, ki jih vozniki pogosto spregledajo:
In tu nastopi ključno vprašanje – kako veš, kdaj velja katera omejitev?
✅ Vedno spremljaj prometne znake,
✅ ne ignoriraj elektronskih tabel nad cesto, ki pogosto prikazujejo prilagojene omejitve,
✅ in ne pozabi, da začasne omejitve veljajo enako kot stalne – pravno gledano nimaš izgovora.
Če torej voziš hitreje od navedenih omejitev, se šteje to kot prekoračitev hitrosti na avtocesti, kar lahko vodi v prekršek po ZPrCP. V blažjih primerih to pomeni globo, v hujših pa kazenske točke ali celo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po ZVoz-1.
Zato naslednjič, ko si na avtocesti, raje poglej tablo kot število obratov. Ker prekoračitev hitrosti na avtocesti ni samo številka – je lahko razlog, da ostaneš brez izpita.
Vprašanje, ki ga slišiš skoraj vsak teden: Koliko me bo stalo, če vozim malo prehitro na avtocesti? No, poglejva, ker kazni niso enotne – višina globe in število kazenskih točk se določata glede na obseg prekoračitve.
Ampak pazi – tudi ponavljajoča se prekoračitev hitrosti na avtocesti te lahko stane več kot samo denar. Če si mladi voznik ali imaš že zbrane točke, se hitro znajdeš pred izgubo izpita.
In še to: kazni so enake tudi, če te ujame sekcijski radar, ki meri povprečno hitrost. Nobenega “zaviranja pred radarjem” več.
Zato – čeprav 140 km/h včasih ne deluje nevarno, lahko iz tvoje denarnice odnese več kot dopust. Prekoračitev hitrosti na avtocesti ni malenkost. Je stvar zakonodaje, ki ne pozna milosti.
Če te skrbi prekoračitev hitrosti na avtocesti, ti moram takoj reči: radarji niso več tam samo “za okras”. Danes te lahko ujamejo na več načinov, in to precej natančno. Najprej – poznamo stacionarne radarje, to so tisti klasični, ki so postavljeni na točno določenih mestih. Pogosto jih najdeš pri vstopih in izstopih z avtoceste, višinskih nadvozih, ali ob počivališčih. Potem imamo še mobilne radarje, ki jih policisti postavijo naključno. Lahko stojijo za grmom, na mostu ali celo v civilnem vozilu. In potem pride še nekaj hujšega – sekcijsko merjenje hitrosti. To je sistem, ki meri povprečno hitrost med dvema točkama. Najbolj znani primeri so na odseku A1 med Ljubljano in Trojanami, pa tudi na Kraškem robu in Štajerski avtocesti.
In zdaj najpomembneje – vsi ti sistemi imajo zakonsko podlago. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) dovoljuje uporabo teh naprav za nadzor hitrosti, rezultati pa so dokaz v postopku o prekršku. Če radar zazna, da si prekoračil hitrost, ti lahko policija pošlje sklep o prekršku, kar pomeni tudi možnost za vložitev ugovora. A pazi: če si vozil več kot 50 km/h nad omejitvijo, lahko dobiš 9 kazenskih točk in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po ZVoz-1.
Zato – ne računaj več na srečo. Ni več dovolj samo “bremzat pred radarjem”. Danes je prekoračitev hitrosti na avtocesti skoraj nemogoče skriti. In posledice? Lahko so konkretne – za denarnico, pa tudi za tvoj izpit.
Tole je tema, o kateri se res veliko govori – največkrat na parkirišču po šihtu ali med kavo s kolegi. Ena najbolj razširjenih zmot? Če vozim 10 km/h čez, to še ni problem, a ne? No, pazi zdaj. Če prekoračiš dovoljeno hitrost na avtocesti do 10 km/h, res plačaš “samo” 40 € in ne dobiš točk. Ampak to ne pomeni, da kršitev ne obstaja. Policija te lahko še vedno kaznuje, in več manjših prekoračitev skupaj ti lahko prinesejo status ponavljajočega se kršitelja, kar vpliva na odločanje o prenehanju vozniškega dovoljenja po 49. členu ZVoz-1.
Drugi mit? Na tujih registrskih tablicah me radarji ne zaznajo. Napačno. Slovenija ima dogovore o čezmejni izmenjavi podatkov o prekrških, kar pomeni, da kazen lahko prejmeš tudi kot tuj državljan ali lastnik tujega vozila. Zdaj pa še ena: Sekcijski radar ne ve, kdaj sem prehiteval. Žal – ve. Sistem meri povprečno hitrost med začetkom in koncem odseka, brez upoštevanja manevrov.
Če je bila tvoja povprečna hitrost nad mejo, sledi kazen – ne glede na okoliščine. Nekateri menijo tudi, da je kazen neveljavna, če znak ni bil dovolj viden. A v resnici je znak del prometne signalizacije in nepozornost ni pravna podlaga za izogib kazni. Na koncu šteje ena stvar: če si naredil prekršek, je prekoračitev hitrosti na avtocesti zakonsko obravnavana, ne glede na to, kako si jo razlagaš. Zato – manj samozavajanja in več pozornosti. Tudi 10 km/h lahko na dolgi rok pomeni izgubljen izpit.
Prav, si dobil obvestilo o prekršku zaradi prekoračitve hitrosti na avtocesti? Najprej – ne ignoriraj ga. Ker gre za uradni dokument, imaš zakonsko določen rok 8 dni za plačilo ali 15 dni za vložitev ugovora. Kaj to pomeni? Če kazen sprejmeš, jo lahko poravnaš z nakazilom in je postopek končan – a pozor! Če gre za prekršek, ki prinaša kazenske točke, se ti te samodejno zabeležijo v evidenco vozniških točk, in tu ostanejo tudi do 3 leta, razen če jih predčasno izbrišeš s programom dodatnega usposabljanja.
Če meniš, da kazen ni upravičena – na primer: nisi vozil ti, znak ni bil postavljen pravilno, ali je šlo za tehnično napako – lahko vložiš ugovor zoper obdolžilni predlog ali zahtevo za sodno varstvo, odvisno od oblike kazni. Pomembno je, da v ugovoru jasno navedeš dejanske okoliščine in priložiš dokaze, sicer bo tvoj ugovor zavrnjen kot neutemeljen.
Če gre za hujšo prekoračitev hitrosti na avtocesti (recimo več kot 50 km/h čez omejitev), te poleg globe lahko doleti tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po odločbi sodišča. V tem primeru priporočam, da se takoj obrneš na pravnega strokovnjaka, saj imaš možnost vložitve predloga za odlog izvršitve kazni po 61. členu ZP-1.
In še en nasvet: vedno preveri, če ima kazen kakšno napako v datumu, lokaciji ali hitrosti – tudi formalna napaka lahko pomeni razveljavitev. Skratka, ko gre za prekoračitev hitrosti na avtocesti, hitra in premišljena reakcija lahko pomeni razliko med globo in izgubo izpita.
Viri:
1– Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
POGOJI UPORABE SPLETNE STRANI
Splošni pogoji
Politika piškotkov in pravno obvestilo
