Ali ste vedeli, da je v Sloveniji zahteva za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc stalna praksa saj je vsako leto vloženih več kot 10.000.

V tem zapisu boste izvedeli, kakšne so omejitve pri vložitvi zahteve za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc in kako poteka celoten postopek.

Kdo lahko vloži zahtevo za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc v skladu s slovensko zakonodajo?

Zahtevo za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc lahko v skladu s slovensko zakonodajo vloži več subjektov. Potrebna je zgolj utemeljena pravna podlaga. Z vpogledom v kazenske točke se lahko izognete izgubi vozniškega dovoljenja.

Prvi in najpogostejši vlagatelji so posamezniki, ki lahko zahtevajo izpis svojih podatkov, če želijo preveriti svojo kazensko evidenco. Zaradi osebnih razlogov ali za namen zaposlitve, pridobitve dovoljenja ali vodenja postopkov.

Prav tako lahko zahtevo vložijo pravne osebe in državni organi, kadar potrebujejo podatke za izvajanje svojih nalog. To so sodni postopki, varnostne preveritve ali obdelava vlog za določena dovoljenja, na primer za nošenje orožja ali vozniškega dovoljenja. V teh primerih je postopek strogo reguliran, saj je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). To je zakon, ki varuje zasebnost posameznika.

Dodatno lahko sodišča in policijski organi pridobijo podatke iz kazenskih evidenc za izvajanje preiskovalnih ali kazenskih postopkov. To je urejeno z Zakonom o kazenskem postopku.

Delodajalci v določenih primerih, kot je preverjanje preteklosti kandidatov za delovna mesta, lahko pridobijo podatke le, če je to v skladu s posebnim zakonom in ob predhodni privolitvi posameznika.

Postopek za vložitev zahteve mora biti izpeljan v skladu s predpisanimi postopki, kar vključuje predložitev potrebnih dokumentov in dokazil.

Pridobljeni podatki iz kazenskih evidenc so strogo zaupni in se smejo uporabiti le za predviden namen. Nepravilna uporaba teh podatkov lahko privede do pravnih posledic v skladu z zakonodajo.

Kateri dokumenti so potrebni za vložitev zahteve za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc?

Za vložitev zahteve za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc je potrebno predložiti določene dokumente. Zagotavljat morajo pravilnost in skladnost s slovensko zakonodajo.

Najprej mora vlagatelj predložiti osebni dokument, kot je veljavna osebna izkaznica ali potni list, da potrdi svojo identiteto. V primeru, da zahtevo vloži pravna oseba ali zastopnik, mora biti priloženo tudi pooblastilo, s katerim se dokazuje pravica zastopanja.

Pri posameznikih, ki želijo preveriti svoje podatke iz kazenskih evidenc, je potrebno predložiti še vlogo v pisni obliki. Ta mora vsebovati osnovne osebne podatke, kot so ime, priimek, datum in kraj rojstva ter stalni naslov.

Vloga mora biti podpisana, saj nepodpisane vloge ne bodo obravnavane. V določenih primerih, ko se zahteva nanaša na posebne postopke, kot so pridobivanje dovoljenja za orožje ali preverjanje kazenske preteklosti pri zaposlitvi, je potrebno priložiti še dodatno dokumentacijo, ki pojasnjuje namen zahteve.

Če zahtevo vloži državni organ ali sodišče, je zahteva običajno del uradnega postopka. Zato je jasno naveden namen pridobitve podatkov iz kazenskih evidenc. V teh primerih so predpisane postopke urejene z Zakonom o kazenskem postopku.

Vse priložene dokumente mora vlagatelj predložiti v izvirniku ali pa v overjeni kopiji, da so skladni s pravnimi zahtevami. Zahtevo je mogoče vložiti tudi elektronsko, vendar mora biti vloga podpisana z digitalnim potrdilom.

Potrdilo mora biti v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju. Pomembno je vedeti, da so vsi podatki iz kazenskih evidenc zaupni in jih je mogoče uporabiti samo za predpisani namen.

Preberite še:

• Kazen za prehitro vožnjo
• Edukacijske delavnice
• Predlog za odlog prenehanja veljavnosti vozniškega izpita

Kako poteka postopek, ko je vložena zahteva za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc?

Ko je vložena zahteva za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc, postopek poteka v skladu z zakonskimi smernicami. Katere zagotavljajo varnost in zaupnost podatkov.

Prvi korak je preverjanje identitete vlagatelja. To vključuje preverjanje osebnih dokumentov, kot so osebna izkaznica ali potni list, ter morebitnega pooblastila, če zahtevo vloži zastopnik.

Ko je identiteta potrjena, pristojni organ začne z obdelavo vloge, pri čemer preverja, ali je zahteva upravičena in skladna z zakonskimi določbami.

V tem delu postopka je ključna skladnost z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Zakon določa, da se lahko podatki iz kazenskih evidenc pridobijo le za določen namen, na primer za potrebe sodnega postopka, preverjanja zaposlitve ali pridobitve posebnih dovoljenj.

Po uspešni preverbi sledi iskanje podatkov v kazenskih evidencah, ki so centralizirane v skladu z Zakonom o kazenskem postopku.

Podatki se izločijo, obdelajo in pripravijo v uradnem izpisu, ki ga vlagatelj prejme bodisi v fizični ali elektronski obliki.

Če je zahteva nepravilno izpolnjena ali manjkajo določeni dokumenti, pristojni organ vlagatelja obvesti o popravkih ali dopolnitvah. V primeru, da je zahteva vložena neupravičeno, se lahko zavrne, o čemer vlagatelj prejme pisno obvestilo.

Celoten postopek traja od nekaj dni do nekaj tednov, odvisno od kompleksnosti zahteve in števila vloženih zahtevkov. Vse pridobljene podatke je vlagatelj dolžan uporabljati izključno za navedeni namen, saj lahko zloraba privede do pravnih posledic.

Kakšne so omejitve pri vložitvi zahteve za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc?

Zahteva za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc je strogo regulirana s slovensko zakonodajo, ki določa določene omejitve glede dostopa do teh podatkov.

Prva omejitev je, da lahko podatke pridobi le upravičen posameznik ali institucija. Imeti mora zakonsko podlago za dostop do teh podatkov.

To pomeni, da lahko posamezniki zahtevajo podatke le o sebi, razen če imajo pooblastilo za zastopanje druge osebe.

Podatki iz kazenskih evidenc se lahko pridobijo samo za določene namene, kot so preverjanje preteklosti pri zaposlovanju, sodni postopki, ali pridobitev dovoljenj, kot je vozniško dovoljenje ali dovoljenje za nošenje orožja.

Zahteva mora biti utemeljena in vlagatelj mora navesti natančen namen uporabe podatkov. Neutemeljene zahteve ali zahteve brez zakonske podlage se zavrnejo.

Poleg tega je dostop do podatkov lahko omejen, če so ti podatki že bili izbrisani iz kazenske evidence v skladu z Zakonom o kazenskem postopku.

Podatki o kaznivih dejanjih se namreč po določenem času izbrišejo, če so izpolnjeni vsi pogoji za izbris. To pomeni, da osebe, ki so bile obsojene za kaznivo dejanje, lahko zahtevajo izbris po določenem času, kar onemogoči dostop do teh podatkov.

Prav tako je dostop do nekaterih podatkov lahko omejen, če bi njihovo razkritje lahko vplivalo na zaupnost postopkov ali pravice drugih oseb.

V teh primerih pristojni organ lahko zavrne zahtevo ali omeji dostop do določenih podatkov, kar pomeni, da vlagatelj prejme le del podatkov.

Zloraba podatkov iz kazenskih evidenc lahko vodi do pravnih posledic, vključno z denarnimi kaznimi ali drugimi sankcijami. Zato je ključnega pomena, da vlagatelji podatke pridobijo in uporabijo zakonito.

Blog: “Zahteva za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc: Kako poteka?” je bil napisan z namenom ozaveščanja voznikov o pravicah in nevarnostih.

Viri:

1-Zakon o kazenskem postopku(ZKP)

2-Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)

3-Ministrstvo za pravosodje