Ali ste vedeli, da psihosocialne delavnice zmanjšajo tveganje za ponovitev prometnih prekrškov za kar 30%?

Ta impresiven podatek jasno kaže na pomembnost teh delavnic pri izboljšanju varnosti na cestah, osebnem razvoju udeležencev, ter zmanjšanju izgub vozniškega dovoljenja.

Kje se izvajajo psihosocialne delavnice in komu so namenjene?

Programi psihosocialnih delavnic se izvajajo na Javni agencija RS za varnost prometa in so namenjeni rehabilitaciji posameznikov, ki jim je bilo zaradi resnih prometnih prekrškov izdano prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, zlasti zaradi izrečenih kazenskih točk za vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali zaradi odklonitve preverjanja psihofizičnega stanja.

Sodišče voznike napoti na ta program po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, če je bila izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložena, v skladu z zakonom o prekrških.

Pred ponovnim opravljanjem vozniškega izpita je obisk rehabilitacijskega programa obvezen tudi za posameznike, ki jim je že prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja. Ustrezen program določi pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda.

Udeležba v rehabilitacijskem programu je omogočena tudi imetnikom veljavnega vozniškega dovoljenja, ki so bili pravnomočno kaznovani zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, če je bila ugotovljena koncentracija med 0,80 g in 1,10 g alkohola na kilogram krvi ali med 0,38 mg in 0,52 mg alkohola na liter izdihanega zraka.

Če se voznik prostovoljno udeleži programa in predloži potrdilo o opravljenem programu organu, pristojnemu za evidence kazenskih točk, se mu iz evidence kazenskih točk izbrišejo štiri kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola.

Program psihosocialne delavnice obsega najmanj 17 pedagoških ur, od tega dve uri individualne obravnave in najmanj 15 ur dela v skupini, s poudarkom na vsebinah o varnosti v cestnem prometu, tveganjih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi, ter odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih v prometu.

Katere skupine ljudi so ciljne za psihosocialne delavnice po slovenski zakonodaji?

Psihosocialne delavnice so po slovenski zakonodaji namenjene specifičnim ciljnim skupinam posameznikov, katerih vedenje v prometu predstavlja nevarnost za javnost in same sebe. Te skupine vključujejo:

Voznike, ki so izgubili vozniško dovoljenje zaradi alkohola ali drog: Zakonsko predpisano je, da se morajo vozniki, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost alkohola ali drog v krvi, udeležiti psihosocialnih delavnic kot del rehabilitacijskega programa.

Mladi vozniki: Mladi in neizkušeni vozniki, ki so povzročili prometne nesreče ali resne prometne prekrške, se pogosto napotijo na psihosocialne delavnice z namenom izobrazbe in preventivnega ukrepanja.

Poklicni vozniki: Za voznike, ki so poklicno za volanom, kot so vozniki tovornjakov in avtobusov, je udeležba na psihosocialnih delavnicah predpisana v primeru hujših prekrškov, saj njihova neodgovornost lahko ogrozi večje število ljudi.

Vozniki, ki so povzročili smrtne prometne nesreče: Za te posameznike je psihosocialna obravnava ključna, saj vključuje ne le rehabilitacijo, temveč tudi psihološko podporo pri soočanju s posledicami svojih dejanj.

Te delavnice so oblikovane tako, da se skozi interaktivne metode in strokovno vodstvo izboljša prometna kultura in varnost.

Vključujejo psihološko svetovanje, izobraževalne module in praktične vaje za razvijanje socialnih veščin ter pozitivnih vedenjskih sprememb. Statistično je dokazano, da udeležba na teh delavnicah zmanjša stopnjo ponovitve prekrškov za več kot 30%.

Tako zakonodajalci kot strokovnjaki iz področja prometne varnosti prepoznavajo psihosocialne delavnice kot učinkovit ukrep za zmanjšanje prometnih nesreč in povečanje varnosti na cestah.

Preberite še:

• Odvzem izpita alkohol
• Kazen za vožnjo brez izpita

Kako poteka organizacija in izvedba psihosocialnih delavnic v skladu s slovensko zakonodajo?

Organizacija in izvedba psihosocialnih delavnic v skladu s slovensko zakonodajo sledi natančno določenim postopkom.

Prvi korak: Na podlagi odločitve sodišča ali odločbe upravnega organa, se vozniki, ki so kršili prometne predpise, napotijo na psihosocialne delavnice.

Predhodni intervju: Udeleženci najprej opravijo uvodni razgovor s strokovnjaki, ki ocenijo njihove potrebe in stopnjo tveganja.

Priprava programa: Program delavnic se oblikuje individualno, vključuje pa tako skupinske seanse kot tudi individualna svetovanja. Vsaka delavnica mora biti certificirana in izvajana s strani pooblaščenih strokovnjakov.

Izvedba delavnic: Delavnice se izvajajo v skladu s predpisanimi smernicami. Vsebujejo izobraževalne vsebine o vplivu drog in alkohola na vožnjo, psihološke metode za spremembo vedenja ter praktične vaje za izboljšanje socialnih veščin. Statistično je dokazano, da takšne delavnice zmanjšajo ponovitve prekrškov za 25-30%.

Zaključna evalvacija: Po končanih delavnicah sledi končno ocenjevanje, kjer strokovnjaki ocenijo napredek posameznika. Uspešen zaključek delavnic je pogoj za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.

Poročilo organom: Izvajalci delavnic so dolžni pripraviti poročilo o uspešnosti udeležencev, ki ga posredujejo pristojnim organom, kot so sodišča in upravni organi.

Organizacija psihosocialnih delavnic temelji na interdisciplinarnem pristopu, ki vključuje strokovnjake iz različnih področij – psihologe, pedagoge, in pravne strokovnjake.

Njihov cilj je rehabilitacija udeležencev in izboljšanje prometne varnosti. Zakonodaja jasno določa, da so te delavnice ključne za zmanjšanje tveganja in izboljšanje vedenja voznikov, ki so storili hujše prekrške.

Poleg tega delavnice zagotavljajo tudi psihološko podporo in pomagajo posameznikom pri reintegraciji v prometni sistem.

Kakšni so učinki in koristi psihosocialnih delavnic za udeležence?

Psihosocialne delavnice prinašajo številne koristi za udeležence, ki so storili prometne prekrške.

• Izboljšanje vedenjskih vzorcev: Delavnice pomagajo udeležencem prepoznati in spremeniti tvegano vedenje v prometu. Statistike kažejo, da se tveganje za ponovitev prekrškov zmanjša za 30%.

• Povečanje zavedanja: Udeleženci pridobijo globlje razumevanje vpliva drog in alkohola na vožnjo. Izpostavljeni so izobraževalnim vsebinam, ki poudarjajo pravne in zdravstvene posledice.

• Razvoj socialnih veščin: Delavnice spodbujajo izboljšanje komunikacijskih veščin in čustvene inteligence, kar prispeva k boljšemu obvladovanju konfliktov in stresnih situacij na cesti.

• Psihološka podpora: Udeleženci prejmejo psihološko svetovanje, kar pomaga pri obvladovanju osebnih stisk in zmanjšanju anksioznosti. To prispeva k boljšemu splošnemu duševnemu zdravju.

• Rehabilitacija in reintegracija: Psihosocialne delavnice omogočajo uspešno rehabilitacijo in ponovno vključitev v prometni sistem. Udeleženci, ki uspešno zaključijo program, so pogosto bolj odgovorni vozniki.

• Zmanjšanje kazenskih posledic: Uspešno opravljene delavnice lahko vodijo do milejših kazenskih sankcij ali celo do vrnitve vozniškega dovoljenja. Pravni okvir predvideva ugodnosti za sodelovanje v tovrstnih programih.

• Krepitev samokontrole: Programi vključujejo tehnike za povečanje samokontrole in odgovornosti, kar je ključno za varno vožnjo.

• Dolgotrajni učinki: Raziskave kažejo, da pozitivni učinki delavnic trajajo dlje časa, kar zmanjšuje dolgotrajno tveganje za kršitve prometnih predpisov.

• Psihosocialne delavnice so torej več kot le izobraževalni programi; so celostni pristop k izboljšanju varnosti v prometu in osebne rasti posameznikov.

• Z vključitvijo pravnih, psiholoških in socialnih vidikov, delavnice prispevajo k trajnostnim spremembam v vedenju udeležencev, kar posledično izboljšuje prometno varnost in zmanjšuje število prometnih nesreč.

Viri:

1-Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP)

2-Uradni list Republike Slovenije